Pobuda, ki razdvaja eno od evropskih prestolnic: omejiti avtomobile ali ne

V Berlinu je državljanska pobuda za referendum o omejitvi avtomobilskega prometa v središču mesta naletela na velik odpor konservativnih strank. Več mesecev pred septembrskimi lokalnimi volitvami vprašanje neti spor med okoljsko naravnanimi urbanimi prebivalci in tistimi, ki se vozijo na delo iz predmestij, poroča Financial Times (FT).

Stranke, kot so vladajoči krščanski demokrati (CDU) ali opozicijski desni populisti Alternativa za Nemčijo (AfD), so mesto preplavile s plakati, ki opozarjajo na “prepoved avtomobilov”, čeprav pobuda predlaga le njihovo omejitev. “Noben avto ni ilegalen,” piše na primer na plakatih AfD.

Takšne pobude niso redkost v večjih mestih po Evropi, v Nemčiji pa je tema še posebej občutljiva zaradi statusa, ki ga ima avtomobilska industrija v državi. Proizvajalci, kot so Volkswagen, Mercedes-Benz in BMW, so bili motorji nemškega povojnega gospodarskega čudeža, lastništvo avtomobila pa je bolj kot marsikje v Evropi povezano z občutkom osebne svobode.

“Nemčija je avtomobilski narod,” pravi lokalni politik iz vrst CDU Peter Mair. “Tako se ljudje identificirajo – ne samo s svojim avtom, ampak s tem, kar ta predstavlja: moč nemške industrije.” Proti pobudi se je opredelil tudi župan Kai Wegner iz CDU, ki se poteguje za nov mandat.

Celo levo usmerjene stranke, ki običajno podpirajo takšne pobude, tokrat stojijo ob strani. Zeleni iniciative niso javno podprli, Die Linke pa je po besedah Oliverja Collmana, enega od organizatorjev kampanje, razdvojena. Edina stranka, ki pomaga pri zbiranju zahtevanih 175 tisoč podpisov, je Stranka za zaščito živali.

Mladi kljubujejo statusu avtomobila

Vpliv avtomobilske industrije je viden v Berlinu, kjer šestpasovnice vodijo skozi središče mesta, obvoznica pa ponekod poteka le nekaj metrov od stanovanjskih blokov. Toda mlajša generacija Berlinčanov vse bolj uporablja javni prevoz ali kolesa. Samo 28 odstotkov prebivalcev znotraj obvoznice ima avto, kar je manj od 30 odstotkov v Parizu in 38 odstotkov v Londonu.

Prav Pariz in London sta v zadnjih letih zmanjšala število parkirnih mest v središčih in nekatere večje vpadnice spremenila v sprehajalne ulice.

Medtem je lokalna vlada v Berlinu, ki jo od leta 2023 vodita CDU in socialni demokrati, zavzela bolj avtomobilu prijazno politiko, z zmanjšanjem financiranja za kolesarske steze in omilitvijo načrtov za zmanjšanje parkirnih mest. Ponekod so se zvišale hitrostne omejitve, zastali pa so načrti za podražitev parkiranja.

Kaj predlagajo pobudniki

Collman za FT pravi, da se kampanja (Verkerhrsentscheid oziroma Referendum o prevozu) bori z močnim avtomobilskim lobijem. Collman je kot študent delal pri Daimlerju, nato pa 15 leta razvijal programsko opremo z umetno inteligenco za industrijo. “Tu je preprosto neverjetno veliko denarja,” pravi.

Njihova pobuda predlaga veliko zmanjšanje avtomobilov znotraj obvoznice, z izjemami za tiste, ki jih potrebujejo za delo, za ljudi z oviranostmi in invalidnostmi, za reševalne storitve in policijo. Po mnenju podpornikov bi ukrep zmanjšal prometne zastoje, znižal stopnjo onesnaženja ter izboljšal varnost kolesarjev in pešcev. Kot kažejo Pariz in druga mesta, lahko zmanjšanje prostora za avtomobile tudi spodbudi gospodarsko dejavnost, menijo.

Tudi Mair iz CDU priznava, da je Berlin preveč odvisen od avtomobilov in da avto ni rešitev za mobilnostne težave v velikih in gosto poseljenih mestih. Obenem pa pravi, da je državljanska pobuda “preveč radikalna” in tvega, da bo polarizirala razpravo, še piše FT.